#029Urbani ?ebelar, ki skrbi za dobro po?utje vsaj dva milijona teh lete?ih in skoraj neopaznih prebivalk Ljubljane.
Gorazd Trušnovec. Foto: Matej Povše
S ?ebelo ne gre ?ešenj zobati, sva si mislili. Še manj, ?e veš, da jih boš obiskal ve? kot 80 tiso? hkrati, med katerimi sta bili matici, kar nekaj trotov, pa stražark in nabiralke.
Nataknili sva si klobuk, se prekrili z mrežo, da ja ne bi šlo kaj po zlu, in se po?asi ter zelo previdno približevali enemu od dveh panjev.
Kot da naju ne bi niti opazile! Rojele so, v panj nosile cvetni prah in letele nazaj na mestno pašo. Hja, bržkone je pomagalo, da sva bili v družbi strašno hudega Gorazda Trušnovca. Midve bi rekli, njihovega šefa, sam bi rekel, njihovega partnerja.
Gorazd je urbani ?ebelar, ki redno obiskuje in skrbi za dobro po?utje vsaj dva milijona teh lete?ih in skoraj neopaznih prebivalk Ljubljane. Jih je pa po njegovi oceni dobrih deset milijonov in vse imajo svoje skrbnike.
Ve?ina ?loveških prebivalcev mesta z njimi prakti?no nimajo nobenega stika. ?e se po kakšen naklju?ju ne spustijo v bolj resnem roju z vrha katere od ljubljanskih stolpnic, jim niti ne bi namenjali veliko pozornosti. Ljudje imamo sre?o, da ?ebel ne zanimamo. Bolj so jim privla?ni drevesa, cvetje, voda, »mi smo kot nekakšen stranski pojav v njihovi evoluciji,« pravi Gorazd.
Kljub temu pa radi uživamo v sadovih njihovega dela. Da se ga nazadnje obrati, preliti v steklene lon?ke in nato pojesti, skrbi Gorazd.
Gorazd sicer ni le ?ebelar, je tudi arhitekt. Tudi Jože Ple?enik je bil oboje, ?ebelar in arhitekt. Ni bil pa obenem še filmskih kritik, avtor kratkih zgodb, Stritarjev nagrajenec, urednik revije Ekran. Res pa je, da je zdaj predvsem ?ebelar. Nekako polovico leta eno in polovico vse ostalo.
In tako že zadnjih deset let. »?e bi mi kdo na za?etku rekel, da se bom preživljal s ?ebelarstvom, bi najbrž umrl od smeha.« ?eprav to pomeni, da o dopustu prakti?no ne more razmišljati - no, razmišlja lahko, samo uresni?i ga bolj težko -, bi zdaj najbrž umrl od smeha, ?e bi mu kdo rekel, da se mora vrniti v kakšno bolj urbano službo. Lažje si je predstavljati, kako z njimi zoblje ?ešnje - one sicer cvetni prah ?ešnjevega drevesa, on pa njegove sadeže, ki jih brez njegovih partnerk ne bi bilo.
Skratka, 6. epizodo podkasta Strašno hudi smo preživeli brez pikov, kar pa ne pomeni, da ne bomo v naslednji popikani vsi, ?eprav v njej ne bo nastopila niti ena ?ebela.
Vsebina je nastala v okviru projekta, ki ga vodi Oštro in podpira Ministrstvo za kulturo.
Comentarios